Podnebni urad Združenih narodov je v Bruslju sklical nujni sestanek zaradi zaskrbljenosti, da bi visoke cene namestitev za letošnji podnebni vrh COP30 v Braziliji lahko iz pogajanj izključile revnejše države. Srečanje je bilo sklicano v torek, da bi obravnavali finančne ovire, ki bi lahko preprečile udeležbo vsem zainteresiranim stranem.

V Ženevi se je od 5. do 14. avgusta zbralo 175 držav članic Združenih narodov na zadnjem krogu pogajanj o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Pogajanja so osredotočena na celoten življenjski cikel plastike in kemikalije, pri čemer se oblikujeta dva glavna bloka stališč. Države, ki proizvajajo nafto, in industrija plastike nasprotujejo omejitvam proizvodnje, kar povzroča nezadovoljstvo med znanstveniki in okoljevarstveniki.

Indijske oblasti si prizadevajo zaključiti pogajanja o trgovinskem sporazumu z ZDA do jeseni, poroča Bloomberg. Hkrati pa je Bela hiša pojasnila, da je predsednik ZDA Donald Trump razočaran nad pomanjkanjem napredka v trgovinskih pogovorih z Indijo in verjame, da bi lahko carine pripomogle k izboljšanju razmer. To je za Fox News izjavil Kevin Hassett, vodja Nacionalnega ekonomskega sveta.

ZDA in Kitajska sta dosegli dogovor o podaljšanju trgovinskega premirja, kar omogoča nadaljevanje pogajanj med državama. Novica prihaja po tem, ko so se pogajalci obeh strani, vključno z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskim podpredsednikom vlade He Lifengom, sestali v Stockholmu. Čeprav podrobnosti o dolžini podaljšanja niso znane, so se obe strani strinjali o napredku v pogovorih. Medtem ko Kitajska in ZDA trdo pogajata, se Evropa sprijazuje z ameriškimi carinami.

Visoki ekonomski uradniki ZDA in Kitajske so se v ponedeljek v Stockholmu sestali na peturnih pogajanjih, namenjenih reševanju carinske vojne med obema vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Glavni cilj pogovorov je bil podaljšanje carinskega premirja. Čeprav podrobnosti niso bile razkrite, se pričakuje nadaljevanje pogovorov.

Iran je napovedal pogajanja z več državami o svojem jedrskem programu ta teden. Ameriški napadi so domnevno zaustavili iransko bogatenje urana, vendar Teheran trdi, da bo proizvodnja ponovno stekla pozneje. Ameriški predsednik Trump je razmišljal o nadaljnjih napadih na iranske objekte.

Iran je potrdil, da bo ponovno začel pogajanja z evropskimi državami, predvsem Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, glede svojega jedrskega programa. Ta odločitev prihaja mesec dni po koncu 12-dnevne vojne, ki jo je sprožil Izrael. Pogovori z ZDA so trenutno v zastoju, medtem ko evropske države grozijo z morebitno ponovno uvedbo sankcij. Iran se je izrazil kot odprt za inšpekcije in išče pogajalsko rešitev z ZDA.

Vladimir Putin je pripravljen nadaljevati vojno proti Ukrajini, dokler mu mednarodna skupnost, še posebej Zahod, ne bo ugodila njegovim zahtevam. Po informacijah, ki krožijo med viri blizu Kremlja, Moskva čaka na 'resna' pogajanja. Režim v Kremlju se zanaša na nadzor, propagando in vojaško industrijo, a naraščajoče notranje in zunanje napetosti postavljajo pod vprašaj dolgoročno stabilnost. Putin ima pripravljen scenarij tudi za ekstremne primere.

Iran je danes razpravljal o svojem jedrskem programu s Kitajsko in Rusijo, pri čemer je bila osrednja tema pogovorov morebitna ponovna uvedba sankcij proti Iranu. Poleg teh mednarodnih pogovorov je bilo poročano tudi o spremembi vremena, saj ob poletni vročini prihaja do padavin in neviht.

Iranski minister za obrambo in logistiko oboroženih sil je v nedavnih izjavah poudaril, da raketne zmogljivosti Islamske republike Iran niso predmet pogajanj. Po njegovih besedah v iranskem državnem vrhu ne obstaja nihče, ki bi verjel v vključitev raketnega programa v mednarodne pogovore. Minister je izpostavil, da vojaške moči države ni mogoče uničiti niti z bombami, niti s pogajanji, niti z atentati na znanstvenike in poveljnike. Po njegovem prepričanju je znanje o raketni tehnologiji globoko zakoreninjeno v miselnosti iranske mladine in študentov, kar državi zagotavlja dolgoročno varnost. S takšnimi izjavami Iran ponovno potrjuje svojo neomajno držo glede obrambne politike, ki ostaja ločena od morebitnih prihodnjih diplomatskih prizadevanj za oživitev jedrskega sporazuma. Minister je še dodal, da je raketna tehnologija postala neločljiv del nacionalne identitete in znanstvenega napredka, ki se širi po univerzah po vsej državi. Ta stališča prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in pritiskov mednarodne skupnosti na Teheran glede njegovega balističnega arzenala.

Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova pogajanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike o prekinitvi ognja v Ukrajini potekajo počasi. Rjabkov je to izjavil po poročanju državne tiskovne agencije TASS. Dogajanje v Ukrajini je mogoče spremljati v živo.

Izraelska vlada je potrdila prvo fazo sporazuma o prekinitvi ognja s Hamasom, ki ga je izpogajal Donald Trump. Sporazum vključuje prekinitev ognja in izpustitev talcev. Hamas je razglasil konec vojne v Gazi. Kljub dogovoru pa trajna rešitev ostaja negotova.

Delegaciji Irana, Velike Britanije, Francije in Nemčije sta se sestali v Istanbulu, da bi razpravljali o iranskem jedrskem programu. Iran je na srečanju izrazil upanje, da bo to priložnost za popravo stališč glede tekoče jedrske zadeve. Na pogajanjih Iran zastopata namestnika zunanjega ministra Medžid Tacht-Ravanči in Kazem Garibabadi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru v sredo, 31. decembra, naznanil, da je osnutek mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih. Kljub optimistični oceni o napredku je predsednik opozoril, da preostalih deset odstotkov predstavlja ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir za vsako ceno, temveč zahteva trdna varnostna jamstva, ki bi Rusijo odvrnila od morebitnih prihodnjih agresij. Pogajanja, ki potekajo ob posredovanju Združenih držav Amerike, se trenutno spopadajo z največjimi ovirami pri vprašanju ozemeljske celovitosti, predvsem glede nadzora nad vzhodno regijo Donbas. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri popolnem nadzoru nad tem območjem, medtem ko Zelenski svari, da se ruske sile ne bi ustavile pri Donbasu, če bi se Ukrajina predčasno umaknila. Predsednik je poudaril, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo države in da sporazum ne sme nagrajevati agresorja, temveč mora zagotoviti dolgoročno stabilnost regije.

Rusija je ponoči izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je poškodovala energetske objekte v osmih regijah. Zaradi napada je prišlo do izpadov električne energije, jedrske elektrarne pa so zmanjšale proizvodnjo. Napad se je zgodil med nadaljevanjem mirovnih pogovorov med ZDA in Ukrajino.

Po peturnih pogovorih v Kremlju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevom Witkoffom, ni prišlo do napredka glede mirovnih pogajanj o Ukrajini. Nemška diplomacija je ocenila, da Rusija ne pristopa resno k pogajanjem, Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa so Putina obtožili blefiranja in zavlačevanja. Po poročanju BBC, Putin trenutno ni pripravljen podpisati mirovnega sporazuma.

Donald Trump je izjavil, da se je konec tedna pogovarjal s Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev, pri čemer je pogovore označil za pozitivne in hitro napredujoče. V Egiptu potekajo posredna pogajanja med Hamasom in Izraelom.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.